V središču enega pomembnejših umetniških krogov prvih desetletij mlade revolucionarne države Sovjetske zveze je stala Lili Jurjevna Brik. Ikona levičarskega umetniškega gibanja LEF, aktivna sooblikovalka umetniških smernic v dvajsetih in tridesetih letih, predvsem pa mentorica, prijateljica, ljubimka, muza, urednica, zagovornica, skrbnica pesnika Vladimirja Majakovskega.

Lili je os dveh popolnoma različnih umetniških usod – v sebi izgorevajočega Volodje, ki presežke svoje energije usmerja v javne in intimne ekscese in sestre Else Triolet, za katero se zdi, da čas in prostor nimata nobenega vpliva. Njuni diametralno različni usodi se zdita kot dve plati iste medalje.

Kompleksnost notranjega in zunanjega sveta protagonistov kliče po uporabi vseh razpoložljivih izraznih sredstvih sodobnega gledališča. Igra kot trdni temelj komunikacije je enakovredna s plesno-gibalno komunikacijo in vizualno-grafičnimi odlomki s katerimi se predstavlja širše družbeno okolje. Predstava Lili tako postane album razglednic, ki jih preko plesno-gledaliških etid prebira vznemirjeno občinstvo.